{"id":18,"date":"2026-01-29T12:21:16","date_gmt":"2026-01-29T12:21:16","guid":{"rendered":"https:\/\/rd-visoko.si\/?page_id=18"},"modified":"2026-03-17T07:26:15","modified_gmt":"2026-03-17T07:26:15","slug":"ribiska-druzina-visoko","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/ribiska-druzina-visoko\/","title":{"rendered":"O nas"},"content":{"rendered":"\n

Ribi\u0161ka dru\u017eina Visoko<\/a> (1954) 1959-2009<\/p>\n\n\n\n

Ljudje so \u017ee v davnini lovili ribe. Sprva seveda samo zaradi hrane in pre\u00ad\u017eivetja. Pri nas so kot dobri ribi\u010di poznani predvsem mosti\u0161\u010darji. Meto\u00adde in tehnike ribolova so bile v za\u010detku primitivne, zato ve\u010dkrat tudi ne\u00aduspe\u0161ne, pozneje pa so se izpopolnjevale in postajale \u010dedalje uspe\u0161nej\u0161e. Z nastankom civilizacije je bil ribolov vedno povezan z ribolovno pra\u00advico. V fevdalizmu je ta praviloma pripadala gra\u0161\u010dakom in cerkvi. Z na\u00adstankom me\u0161\u010danstva se uveljavi gospodarski ribolov. Ustanavljajo se ri\u00adbi\u0161ki cehi, ko so tudi prvi\u010d dolo\u010dijo ribolovna pravila in omejitve. Na Slovenskem je bilo \u017ee v 17. stoletju ustanovljeno Trnovsko ribi\u0161ko zdru\u00ad\u017eenje, ki je povezovalo poklicne ribi\u010d \u010dasa so znani tudi Valvazorjevi spisi o Cerkni\u0161kem jezeru in ribolovu v njem. \u0160portni ribolov se pojavi \u0161ele pozne\u00adje. Pri tej obliki ribolova govorimo v prvi vrsti za obliko rekreacije ob vodi, povezani s poznavanjem ribolovne tehnike, ribjih navad in opazovanjem \u017eivljenja v in ob vodi. Smisel \u0161portne\u00adga ribolova je, da omeji uporabo ri\u00adbolovne tehnike in vabe za posamezno vrsto ribe v posameznem vodotoku. Na ta na\u010din ribi\u010du ote\u017eimo ulov ribe oz. damo ribi ve\u010djo mo\u017enost, da po\u00adbegne. Za\u010detek \u0161portnega ribolova pri nas povezujemo s profesorjem Ivanom Franketom, ki ga \u0161tejemo med znamenite Poljance. <\/p>\n\n\n\n

\"\"
Ivan Franke<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n

Rojen je bil leta 1841 v Dobju pri Poljanah, kjer na\u0161a Ribi\u0161ka dru\u017eina tudi skrbi za spominsko plo\u0161\u010do na njegovi rojstni hi\u0161i. Bil je znan tudi kot slikar, na\u0161 prvi ribogojec in navdu\u0161en \u0161portni ribi\u010d. Bil je tudi odli\u010den muhar in vezalec umetnih muh. Lovil in poznal je skoraj vse vode na Kranjskem. Pogosto je bil tudi na Poljanski Sori, saj je bil tedanji zakupnik Poljan\u0161\u010dice, pisatelj Ivan Tav\u010dar, njegov zna\u00adnec. Leta 1880 je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo ribi\u0161ko dru\u0161tvo \u0161por\u00adtnih ribi\u010dev na Kranjskem. Takrat se je znotraj dru\u0161tva za\u010delo prvi\u010d raz\u00admi\u0161ljati tudi o tem, da bo potrebno v vode kdaj tudi kaj vlo\u017eiti in ne samo loviti. Profesor Franke je tudi pripravil osnovo za prvi ribarski zakon za Vojvodino Kranjsko, ki ga je leta 1888 podpisal cesar Franc Jo\u017eef. Ta\u00adkrat so se vode na Kranjskem razdelilo na revirje. Uveljavljalo se je zakupni\u0161tvo za posamezen revir. \u0160ele leta 1937 se je ta zakon raz\u0161iril na podro\u010dje celotne Slovenije. Po drugi svetovni vojni je tedanja oblast raz\u00addelila vode v 13 ribi\u0161kih enot, ki so jih v upravljanje dobile ribarske za\u00addruge. Te so ribe lovile in jih prodajale na trgu ter skrbele za poribljavanje. V\u010dlanjeni so bili tudi \u0161portni ribi\u010di, ki so lahko lovili na celem ob\u00admo\u010dju. Leta 1954 je iz\u0161el nov ribi\u0161ki zakon, ki je dokon\u010dno ukinil zakupni\u0161tvo in izvajanje gospodarskega ribolova. Postavil je temelje za ustanavljanje ribi\u0161kih dru\u017ein, ki so dobile ribi\u0161ke okoli\u0161e in revirje v upravljanje brez od\u0161kodnine. Do leta 1958 je neko prehodno obdobje, ko se z dopolnili zakona dokon\u010dno ukinejo tudi ribarske zadruge, ki se preoblikujejo v Zveze ribi\u0161kih dru\u017ein. Od tedaj ribi\u0161ke dru\u017eine samostojno gospodarijo s svojim okoli\u0161em. Leta 1976 je iz\u0161el nov zakon o sladkovodnem ribi\u0161tvu. Zakon deli sladke vode na zaprte in odprte. Vodne \u017eivali v odprtih vodah so del \u017eivalskega sveta v \u010dlovekovem okolju in so dr\u017eavna dobrina pod posebnim varstvom. V odprtih vodah je dovoljeno izvajati le \u0161portni ribolov v okviru pravilnika o \u0161portnem ribolovu iz leta 1981, odredbe o varstvenih dobah in najmanj\u0161ih merah rib iz leta 1993, in uredbi o zavarovanju ogro\u017eenih \u017eivalskih vrst iz leta 1993.  Zadnji zakon o sladkovodnem ribi\u0161tvu je bil sprejet leta 2006, ki je bil sprejet leta 2006, ki med drugim dolo\u010da, da zdru\u017eevanje ribi\u0161kih dru\u017ein v zveze ribi\u0161kih dru\u00ad\u017ein ni ve\u010d obvezno, temve\u010d je lahko le prostovoljna oblika zdru\u017eevanja. Skupno je v Sloveniji okrog 13.500 ha odprtih sladkih vod. Z 12.200 ha gospodari 62 ribi\u0161kih dru\u017ein, ki so zdru\u017eene v devet obmo\u010dnih Zvez ribi\u0161kih dru\u017ein. S 1.300 ha izlo\u010denih varstvenih voda pa gospodari Za\u00advod za ribi\u0161tvo v Ljubljani, ki tudi vodi ribi\u0161ki kataster oz. popis in ri\u00adbolovno statistiko za vse ribolovne vode v Sloveniji.<\/p>\n\n\n\n

Ustanovitev in organiziranost Ribi\u0161ke dru\u017eine Visoko<\/p>\n\n\n\n

Okoli\u0161, s katerim danes gospodari Ribi\u0161ka dru\u017eina Visoko, je bil prej opredeljen kot revir 16b, ki je bil v okviru \u0161kofjelo\u0161kega ribi\u0161kega oko\u00adli\u0161a. Pred 2. svetovno vojno je bil revir v upravljanju razli\u010dnih zakupni\u00adkov. Med zakupniki je bil tudi na\u0161 znani pisatelj Ivan Tav\u010dar, ki je z re\u00advirjem vzorno gospodaril do svoje smrti leta 1923. Imel je organizirano \u010duvajsko slu\u017ebo, ribolovno pravico je izdal nekaj ribi\u010dem, ki jim jo je od\u00advzel ob kr\u0161enju ribi\u0161kih pravil. Za njim je zakupni\u0161tvo prevzel njegov sin in ga obdr\u017eal do konca vojne. Po vojni je v skladu s takratno zako\u00adnodajo z revirjem gospodarila Ribarska zadruga Ljubljana. 9. maja 1954 pa je bil ustanovni ob\u010dni zbor Ribi\u0161ke dru\u017eine Poljane za ribi\u0161ki revir 16a in 16b. Udele\u017eilo se gaje 8 \u010dlanov za revir 16a (zdaj RD \u017diri) in 5 \u010dlanov za revir 16b (RD Poljane, zdaj RD Visoko). \u017de naslednje leto so \u017eirovski ribi\u010di za revir 16a ustanovili svojo ribi\u0161ko dru\u017eino, Poljanski pa nadaljujejo delo v \u017ee ustanovljeni RD Poljane v revirju 16b.<\/p>\n\n\n\n

Ustanovni \u010dlani za na\u0161o RD so bili<\/p>\n\n\n\n

    \n
  • Jo\u017ee Tav\u010dar, predsednik in gospodar,<\/li>\n\n\n\n
  • dr. Kristijan Derganc,<\/li>\n\n\n\n
  • Ivan Kova\u010d,<\/li>\n\n\n\n
  • Tone Mlakar,<\/li>\n\n\n\n
  • Jo\u017ee Sturm<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n

    Potrebno je povedati, da so do leta 1959 v tem revirju lahko lovili tudi nekateri \u010dlani Ribi\u0161kega dru\u0161tva Ljubljana, torej do takrat, ko so zakonska dopolnila ukinila ribarske zadruge in so jih nadomestile zveze ribi\u0161kih dru\u017ein. Takrat so se \u010dlani ribarskih zadrug porazdelili in se v\u010dlanili v razli\u010dne ribi\u0161ke dru\u017eine.<\/p>\n\n\n\n

    \u010clanstvo v na\u0161i RD, ki se je takrat imenovala Revirna ribi\u0161ka dru\u017eina Poljane, se je pove\u010dalo na 19 \u010dlanov. Od tega leta, 24. decembra, je na\u0161a dru\u017eina vpisana tudi v register dru\u0161tev ob\u010dine \u0160kofja Loka, in sicer na podlagi odloka ObLO \u0160kofja Loka \u0161t. 03-1817\/1\u201459, z dne 24\/12- 1959.<\/em> Ta odlok in datum smo vzeli kot mejnik in za\u010detek organiziranega delovanja na\u0161e ribi\u0161ke dru\u017eine. Dve leti pozneje je na\u0161a dru\u017eina imela \u017ee 25 \u010dlanov. Dana\u0161nje ime pa je dobila leta 1968, ko seje preimenovala v Ribi\u0161ko dru\u017eino Visoko, in je imela 39 \u010dlanov. Vodenje dru\u017eine je bilo v rokah izvoljenih \u010dlanov izvr\u0161nega odbora, predvsem pa predsednika, gospodarja, tajnika in blagajnika.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

    Ribi\u0161ka dru\u017eina Visoko (1954) 1959-2009 Ljudje so \u017ee v davnini lovili ribe. Sprva seveda samo zaradi hrane in pre\u00ad\u017eivetja. Pri nas so kot dobri ribi\u010di poznani predvsem mosti\u0161\u010darji. Meto\u00adde in […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"_crdt_document":"","site-sidebar-layout":"no-sidebar","site-content-layout":"","ast-site-content-layout":"full-width-container","site-content-style":"default","site-sidebar-style":"default","ast-global-header-display":"","ast-banner-title-visibility":"","ast-main-header-display":"","ast-hfb-above-header-display":"","ast-hfb-below-header-display":"","ast-hfb-mobile-header-display":"","site-post-title":"disabled","ast-breadcrumbs-content":"","ast-featured-img":"disabled","footer-sml-layout":"","ast-disable-related-posts":"","theme-transparent-header-meta":"","adv-header-id-meta":"","stick-header-meta":"","header-above-stick-meta":"","header-main-stick-meta":"","header-below-stick-meta":"","astra-migrate-meta-layouts":"default","ast-page-background-enabled":"default","ast-page-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-5)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"ast-content-background-meta":{"desktop":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"tablet":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""},"mobile":{"background-color":"var(--ast-global-color-4)","background-image":"","background-repeat":"repeat","background-position":"center center","background-size":"auto","background-attachment":"scroll","background-type":"","background-media":"","overlay-type":"","overlay-color":"","overlay-opacity":"","overlay-gradient":""}},"_kadence_starter_templates_imported_post":false,"_mc_calendar":[],"footnotes":""},"class_list":["post-18","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/18","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=18"}],"version-history":[{"count":38,"href":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/18\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":838,"href":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/18\/revisions\/838"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/rd-visoko.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=18"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}